Preskoči na glavno vsebino
Zastava Evropske unije
slovenščinaslovenščina
European Climate Pact

Prednostne teme

Pakt zajema številne dejavnosti v zvezi z bojem proti podnebnim spremembam in varstvom okolja. Preberite več o naših glavnih prednostnih področjih.

Zelene površine
Evropa potrebuje več zelenih površin, da bi okrepila odpornost proti podnebnim grožnjam in nevarnostim za naše zdravje.
Zelene stavbe
Z boljšimi stavbami se bomo lažje borili proti podnebnim spremembam in izboljšali naš vsakdan.
Zelene spretnosti
Podnebni ukrepi že ustvarjajo delovna mesta in priložnosti prihodnosti.

Sodelovanje na pomembnih področjih

V začetni fazi pakta bodo imeli prednost ukrepi na štirih področjih, ki bodo prinesli takojšnje koristi ne le za podnebje in okolje, temveč tudi za zdravje in dobro počutje državljank in državljanov: zelene površine, zelena mobilnost, zelene stavbe in zelena delovna mesta.

Pakt je odprta pobuda, področje njegove uporabe pa se bo razvijalo glede na potrebe in prispevke sodelujočih posameznikov in organizacij.

Ukrepi EU na področju podnebja in trajnostnosti

EU sprejema ukrepe na številnih področjih, in sicer z zakoni, politikami in programi. V nadaljevanju si oglejte nekaj primerov.

Podnebni ukrepi

Cilj EU je do leta 2050 doseči podnebno nevtralnost, tj. gospodarstvo z ničelnimi neto emisijami toplogrednih plinov.

Ta cilj je v središču evropskega zelenega dogovora in v skladu z zavezanostjo EU globalnim podnebnim ukrepom v okviru Pariškega sporazuma. Da bi cilj dosegli, smo celo predlagali evropska podnebna pravila, ki bodo politično zavezo spremenila v pravno obveznost.

Za lažje doseganje tega ambicioznega cilja predlagamo tudi zvišanje naših podnebnih in energetskih ciljev do leta 2030. V skladu z našim načrtom za uresničitev podnebnih ciljev do leta 2030 bi se emisije toplogrednih plinov zmanjšale za 55 % v primerjavi z ravnmi iz leta 1990.

Ključna podnebna zakonodaja in politike EU:

Dejavno sodelujemo z drugimi državami in regijami, da bi dosegli cilje Pariškega sporazuma, in državam v razvoju zagotavljamo največ finančnih sredstev za podporo pri njihovih prizadevanjih na področju podnebnih sprememb.

Glej tudi:

Biotska raznovrstnost

Čas je, da popravimo skrhan odnos z naravo. Podnebne spremembe, izguba biotske raznovrstnosti in širjenje uničujočih pandemij so jasno sporočilo.

S strategijo EU za biotsko raznovrstnost bo Evropa na poti k ekološkemu okrevanju do leta 2030:

  • Sprostitev 20 milijard evrov na leto za obnovo biotske raznovrstnosti prek različnih virov, vključno s skladi EU ter nacionalnim in zasebnim financiranjem
  • Vzpostavitev zavarovanih območij za vsaj 30 % kopnega in 30 % morja v Evropi
  • Obnovitev degradiranih ekosistemov po vsej Evropi
  • Zasaditev 3 milijard dreves do leta 2030
  • Zmanjšanje uporabe in škodljivosti pesticidov za 50 % do leta 2030
  • Zagotovitev, da bo imela EU vodilno vlogo pri reševanju svetovne krize biotske raznovrstnosti.

Glej tudi:

 

Biodiversity
guenterguni

Trajnostni prehranski sistemi

Strategija EU „od vil do vilic“ bo Evropejcem in Evropejkam omogočila dostop do zdrave, cenovno dostopne in trajnostne hrane:

  • poskrbljeno bo za varstvo okolja in ohranjena bo biotska raznovrstnost
  • uporaba kemičnih in nevarnih pesticidov se bo do leta 2030 zmanjšala za 50 %
  • obvladovale se bodo podnebne spremembe
  • zagotovljen bo primeren gospodarski donos v dobavni verigi
  • ekološko kmetovanje se bo do leta 2030 povečalo na 25 % vseh kmetijskih zemljišč

Glej tudi:

Čista energija

Za doseganje naših podnebnih ciljev je ključno razogljičenje energetskega sistema EU.

Naša glavna načela so:

  • dati prednost energijski učinkovitosti in razviti energetski sektor, ki bo temeljil predvsem na uporabi obnovljivih virov
  • varna in cenovno dostopna oskrba EU z energijo
  • popolnoma integriran, medsebojno povezan in digitaliziran trg energije EU

Strategija EU za povezovanje energetskega sistema in strategija EU za vodik bosta prispevali k večji učinkovitosti in povezanosti energetskega sektorja. Zasnovani sta bili za uresničitev dvojnega cilja čistejšega planeta in okrepljenega gospodarstva.

To je bistvenega pomena za evropski cilj podnebne nevtralnosti do leta 2050, saj energetski sistem ustvari 75 % emisij toplogrednih plinov.

Glej tudi:

 

Clean energy
Young maintenance engineer team working in wind turbines at sunset
serts

Trajnostna industrija

Za doseganje naših podnebnih in okoljskih ciljev potrebujemo industrijsko politiko, ki temelji na krožnem gospodarstvu.

Evropska industrijska strategija bo podprla zeleno preobrazbo s/z:

  • spodbujanjem razvoja novih trgov za podnebno nevtralne in krožne izdelke
  • posodobitvijo in izkoriščanjem domačih in svetovnih priložnosti za naš napredek in blaginjo v prihodnosti
  • razogljičenjem energetsko intenzivnih panog, npr. jeklarske in cementne

Akcijski načrt EU za krožno gospodarstvo bo predstavil politiko „trajnostnih izdelkov“, ki bo pred recikliranjem dala prednost zmanjšanju in ponovni uporabi materialov. Določene bodo minimalne zahteve za preprečevanje vstopa okolju škodljivih izdelkov na trg EU in obravnavane neresnične trditve o prijaznosti do okolja.

Prizadevanja bodo osredotočena na sektorje, ki zahtevajo veliko virov, kot so tekstilna industrija, gradbeništvo ter sektorja elektronike in umetnih mas.

Glej tudi:

Gradnja in prenova

Stavbe v Evropi porabijo približno 40 % vse energije, vendar se vsako leto energijsko učinkovito prenovi le 1 % stavb. Poleg tega gradnja, uporaba in prenavljanje stavb zahtevajo precejšnje količine energije in virov, kot so pesek, gramoz in cement.

Val prenove bo v naslednjih desetih letih podvojil letne stopnje energijske prenove:

  • izboljšal bo kakovost življenja ljudi, ki v stavbah živijo in jih uporabljajo
  • zmanjšal bo emisije toplogrednih plinov v Evropi
  • ustvaril bo do 160 000 dodatnih zelenih delovnih mest v gradbenem sektorju

Ker si skoraj 34 milijonov Evropejcev in Evropejk ne more privoščiti ustreznega ogrevanja svojega doma, je prenova tudi pomemben odziv na energijsko revščino. Prispeva lahko k boljšemu zdravju in počutju ranljivih ljudi, hkrati pa zniža njihove račune za energijo.

Glej tudi:

 

Sustainable mobility
Modern tram in the old town of Reims, France
Xantana

Trajnostna mobilnost

Promet je odgovoren za četrtino emisij toplogrednih plinov v Uniji, ta delež pa še naprej narašča.

Cilj evropskega zelenega dogovora je 90-odstotno zmanjšanje emisij do leta 2050.

  • razširitev trgovanja z emisijami na pomorski sektor
  • zmanjšanje brezplačnih pravic letalskih prevoznikov v skladu s pravili trgovanja z emisijami
  • do leta 2025 bo treba namestiti okoli 1 milijon javnih polnilnih in oskrbovalnih mest za 13 milijonov brezemisijskih in nizkoemisijskih vozil, kolikor naj bi jih bilo do takrat na evropskih cestah
  • povečanje uporabe železnice ali vodnih poti za tovorni promet
  • razglasitev leta 2021 za evropsko leto železnic za podporo železniškemu prometu kot trajnostnemu, inovativnemu in varnemu načinu prevoza
  • zmanjšanje emisij v zračnem prometu do 10 % prek enotnega evropskega neba brez stroškov za potrošnike in podjetja

Glej tudi:

Odpravljanje onesnaževanja

Onesnaževanje škoduje našemu zdravju in okolju. Je največji okoljski vzrok številnih duševnih in telesnih bolezni ter prezgodnjih smrti, zlasti med otroki, osebami z določenimi zdravstvenimi težavami in starejšimi.

Poleg tega, da vpliva na zdravje ljudi, je onesnaževanje eden glavnih razlogov za izgubo biotske raznovrstnosti. Zmanjšuje zmožnost ekosistemov za zagotavljanje storitev, kot sta sekvestracija ogljika in dekontaminacija.

  • Akcijski načrt za ničelno onesnaževanje bo bolje preprečeval in odpravljal onesnaževanje iz zraka, vode, tal in potrošniških izdelkov ter vključil cilj ničelne stopnje onesnaževanja v vsa področja politike.
  • Cilj strategije za metan je omejiti segrevanje Zemlje do leta 2050, izboljšati kakovost zraka in okrepiti svetovno vodilno vlogo EU v boju proti podnebnim spremembam.
  • Trajnostna strategija za kemikalije bo temeljila na napredni evropski zakonodaji o kemikalijah, da bi bolje zaščitili državljane in okolje ter spodbudili inovacije za varne in trajnostne kemikalije.

Glej tudi:

Trajnostno financiranje in naložbe

Naš cilj je podpreti uresničevanje naših ciljev evropskega zelenega dogovora z usmerjanjem zasebnih naložb, ki bodo dopolnile javna sredstva, v prehod na podnebno nevtralno, proti podnebnim spremembam odporno, z viri gospodarno in pravično gospodarstvo.

Finančni sektor lahko pomaga:

  • preusmeriti naložbe v bolj trajnostne tehnologije in podjetja
  • dolgoročno trajnostno financirati rast
  • prispevati k oblikovanju nizkoogljičnega krožnega gospodarstva, odpornega na podnebne spremembe

Trenutno preučujemo načine za vključitev vidikov trajnostnosti v naš okvir finančne politike za mobilizacijo finančnih sredstev za trajnostno rast.

Glej tudi:

Pravičen prehod

Prehod na trajnostno in podnebno nevtralno gospodarstvo mora potekati pravično, pri čemer nihče ne sme biti zapostavljen.

Nekatera ozemlja, ki se močno opirajo na ekstraktivno industrijo in s tem povezano proizvodnjo energije ter ogljično intenzivne panoge, bodo morala prestrukturirati in/ali diverzificirati svoje gospodarstvo, ohranjati socialno kohezijo ter (pre)kvalificirati prizadete delavce in mlade, da jih pripravijo na prihodnja delovna mesta.

Komisija je za reševanje posebnih izzivov v teh regijah uvedla mehanizem za pravični prehod, ki zagotavlja ciljno usmerjeno podporo.

Glej tudi:

Mesta in regije

Evropske regije se bodo vse pogosteje soočale z vplivi podnebnih sprememb. Ukrepi v mestih in na podeželju po vsej Evropi so bistveni za prehod na zeleno gospodarstvo.

Glej tudi:

Raziskave in inovacije

Raziskave in inovacije imajo ključno vlogo pri naših prizadevanjih za boj proti podnebnim spremembam.

Raziskave EU in mednarodne raziskave so znatno prispevale k razumevanju vzrokov podnebnih sprememb. Današnji pereč izziv je preučiti in napovedati posledice podnebnih sprememb ter zagotoviti učinkovite odzive nanje.

Glej tudi:

Mednarodni ukrepi

EU se s svetovnimi izzivi na področju trajnostnosti spopada z ukrepi v Evropi ter sodelovanjem z državami in regijami zunaj Evrope.

Glej tudi: